O hrastu

Je mogočno drevo, ki s svojo krošnjo poudarja veličastno moč. Za mnoga ljudstva, tudi za  Slovane je bil hrast sveto drevo. Z želodom ponazarja plodnost ter s trdimi koreninami in debelo skorjo stabilno in čvrsto energijo. 

Hrasti v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov predstavljajo okoli 8 %.

V Sloveniji je hrast četrta najpogostejša drevesna vrsta za smreko, bukvijo in jelko. Na našem območju je šest različnih vrst hrastov:

 - dob (Quercus robur),

 - graden (Quercus petraea),

 - puhasti hrast (Quercus pubescens),

 - cer (Quercus cerris),

 - črničevje ali črnika (Quercus ilex) in

 - oplutnik (Quercus crenata).

Najbolj razširjena sta dob in graden, ki se pojavljata v listnatih in mešanih gozdovih. Dob se nahaja v nižinah in vlažnih legah, graden pa v višjih in bolj suhih legah. Večkrat se obe vrsti pojavljata na istem rastišču. Najvažnejše in vidne razlike so med njima v pecljih listov in plodov, v času cvetenja, v velikosti plodov in odpadanja listja.

Značilnosti doba (Quercus robur) so: 

 - kratek listni pecelj; listi so ožji

 - dolg pecelj plodu, 

 - cveti običajno v začetku maja,

 - listi mu odpadejo jeseni,

 - plod želod je dolg od 4 do 5 cm in debel do 2,7 cm.

Značilnosti gradna (Quercus patraea) so:

 - dolg listni pecelj; listi so širši,

 - kratek pecelj plodu,

 - običajno cveti kasneje kot dob,

 - listi mu odpadejo deloma jeseni, deloma spomladi,

 - plod želod je manjši.

Hrast ima trd in obstojen les, ki ga pogosto uporabljamo za izdelavo pohištva in talnih oblog, pa tudi za gradnjo ladij (jamborjev) ter za izdelavo sodov. 

Hrastovo lubje, ki ga spomladi olupimo z mladih, gladkih vej, se uporablja za zdravljenje različnih tegob, predvsem pri različnih vnetjih grla, žrela, ustne votline in kože, pri driskah, prav tako krepi delovanje črevesja, pomaga kot kopel za premrzle ude in pri močnem potenju nog. 

Nujčev hrast (vrste dob), iz vasi Gregovec pri Bizeljskem, je bil hrast z največjim obsegom v Sloveniji. 

Nekoč se je ponašal z bogato razvejano krošnjo, ki je pokrivala kar 700 kvadratnih metrov kmečkega dvorišča. Njegovo starost ocenjujejo na več kot 400 let. Ohranil se je kot hišno drevo in je ostanek obsežnih dobovih gozdov, ki so nekoč poraščali  močvirnato in občasno poplavno področje ob Sotli. Leta 1991 je bil zaradi mogočne krošnje obsega 50 m, višine 30 m  in obsega debla 778 cm,  uvrščen med naravne vrednote državnega pomena.

Sedaj je vodilno mesto med hrastovimi orjaki prevzel Kasteličev hrast v Cundrovcu pri Brežicah.

Zanimivost: najstarejše leseno kolo na svetu, ki so ga leta 2002 našli na Ljubljanskem Barju, je bilo delno narejeno iz hrastovega lesa. Njegovo starost ocenjujejo na okoli 5.200 let.