Želod po nabiralniško + RECEPT za želodove rumove rogljičke

Prebivalci Japonskega otoka Okinava so znani po velikem deležu vitalnih stoletnikov in nadpovprečni starosti, ki jo tam ljudje dočakajo. 

Veste, kaj nam svetujejo prebivalci Okinave o dolgem življenju: »Tu in tam bodite divji«.

Sem Katja, po poklicu nabiralka in raziskovalka. Posebej me zanimajo divje rastline, zdravilno jagodičevje, okrasno cvetje, ki je užitno in gobe, med njimi najbolj zdravilne glive, ki jih v gozdu nikoli ne zmanjka. Pri nabiralništvu mi je najbolj všeč, ko iz tistega, kar nekdo zanemarja ali zaničljivo imenuje plevel, nastane preblisk, ki mnogim ljudem pomaga do dobrega počutja.

Del naše narave je tudi mogočni hrast. Znan je po svoji silnosti, s svojimi koreninami včasih razdrobi celo skalo, ki je videti nepremagljiva. Hrast je zanimivo drevo. Zelo dobro se znajde v težkih situacijah. To v veliki meri dolguje svoji skorji in lubju, ki vsebujeta snovi, ki delujejo antibakterijsko in omogočajo, da se morebitne rane ali razpoke v lesu kmalu zacelijo in to tako, da notranjost drevesa ni prizadeta. Te snovi so v veliki meri tanini ali čreslovine, o katerih pišem na svoji spletni strani. Biokemije mi ne smete zameriti, saj me zelo zanima. Z njeno pomočjo poskušam razumeti, zakaj so nekatere stvari za nas dobre, druge pa nam škodujejo. Tanini in moka iz želoda sta gotovo lahko na dobri strani.

Moji otroci pravijo, da jim je želodova moka po okusu prav prijetna, po teksturi pa se jim zdi kot bi beli primešali malo zmletega lubja. Sama jo uporabljam na podoben način kot ajdovo moko. 

Današnji recept sem naredila z dodatkom gozdnega sladkorja, ki sem ga pripravila tako, da sem ostanke od sirupa smrekovih vršičkov posušila in zmlela v prah. Zabavno je. Ko bodo vršički zopet aktualni, ne pozabite na to metodo. 

Gozdni sladkor je res okusen, smolnat in potrebujemo ga veliko manj, saj aroma gozda nadomešča potrebo po sladkem. Še več takih preprostih in okusnih trikov najdete v moji prvi nabiralniško-kuharski knjigi Narava vedno zmaga.

Recept: Želodovi rumovi rogljički

Sestavine:

- 200 g bele moke,

- 70 g želodove moke,

- 50 g sladkorja,

- gozdni sladkor (lahko nadomestite z vanilijevim sladkorjem),

- žlička vinskega kamna (lahko pecilni prašek, le pol manj),

- 1 jajce,

- 150 g ohlajenega masla,

- 3 žlice ruma.

Priprava:

Zatehtamo moko, želodovo moko, lešnike (ali orehe), sladkor in jih lepo premešamo. Dodamo žlico gozdnega sladkorja, vinski kamen, celo jajce, na drobno narezano maslo in rum. Na hitro pregnetemo v kepo ali uporabimo multipraktik. Pokrijemo s krpicami za ponovno uporabo (na primer Leanstr) in pustimo počivati v hladilniku 1 uro. Masa mora biti dobro ohlajena, drugače se bodo piškoti pri peki »razlezli«.

Maso razdelimo na manjše dele, odtrgamo manjši košček in ga v rokah povaljamo v rogljiček. Pečemo jih 10 minut v ogreti pečici pri 190 °C. Ko jih vzamemo iz pečice, z njimi ravnamo previdno, saj so takrat najbolj krhki. Ko se malo ohladijo, jih povaljamo v gozdnem sladkorju.

_{Avtorica zapisa in recepta: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com}