Hrast - najtrdoživejše drevo #1

v začetku  meseca aprila je na programu Da Vinci Learning bila predvajana oddaja z naslovom Oak Tree, Natures Greatest Survivor. Oddaja je bila predvajana v dveh delih. 

Proučevali so hrastovo drevo, ki je staro skoraj 400 let, raste v bližini Oxforda in so ga proučevali celo leto, skozi vse letne čase poletje, jesen, zima in pomlad.

Nekaj zanimivosti iz prvega dela:

 - proučevano drevo ima okoli 700.000 listov. S to količino listov bi lahko prekrili do tri teniška igrišča, 

 - drevo potrebuje vse te liste, da srka/posrka sončno energijo,

 - pod lubjem se odvija veliko kemičnih reakcij - to so hormoni. Da drevesa imajo tako kot ljudje hormone, ki so odgovrni za spremembe v drevesu,

 - s tem, ko se drevo začne pripravljat na zimo, začne pravzaprav jesti samo sebe. Rezultat tega je spremenjena barva listvo, ki se obarvajo od rumene do rjave,

 - kako drevo ve, da je čas za spremembo? Drevesa vidijo rdeče, ločijo med svetlobo in temo. S tem, ko se dnevi krajšajo drevo spozna, da je čas za transformacijo,

 - jeseni hrast odvrže tudi njegov plod - želod. Tukaj je povezava na video - kako iz želoda zraste hrast: http://zelod.si/si/novica/78/kako-iz-zeloda-zraste-hrast/

 - izjemno dinamičen in kompleksen sistemm korenin, ki drži drevo pokonci in ga preskrbuje s hrano,

 - lubje drevesa deluje kot izolator. Kadar pa temperatura pade pod 0°C pa samo lubje ni dovolj. Da drevo preživi zimo se pravzaprav dehidrira. Voda, ki pa ostane v deblu pa vsebuje veliko sladkorja, ki deluje kot antifriz.

To in še veliko veče je v celotnem posneteku 1. dela (v angleškem jeziku) je dosegliv na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=R0OeSRm1yKc

---